Ko vidiš, da odpadajo, še bolj goniš

20.06.2007

Tomaž Nose je pod Vršič prišel s trdimi nogami, na vrhu pa oblekel rumeno majico, čeprav je vozil le s 70 do 80 odstotki moči.

Drugo zaporedno zmago na Dirki po Sloveniji (s tem dosežkom se je izenačil z Mitjo Mahoričem) je skromni 25-letni Gabrčan podoživljal v intervjuju za MMC. Strah pred začetkom dirke in nervoza v uvodnih etapah sta bila odveč. Ko je prišel pravi klanec, je spet dokazal, da mu je le redkokdo lahko kos. Nose ima pogodbo z Adrio Mobilom do konca sezone, na vrat na nos pa ne bo silil v tujino, čeprav si seveda želi nastopiti na eni izmed treh velikih dirk. Minimalna ponudba, to je 25.000 evrov, ga ne bi zadovoljila, saj lahko toliko dobi tudi v Novem mestu.

Vam je po zmagi odleglo?
Zelo. Dirka po Sloveniji je bila eden glavnih ciljev tako zame kot za klub. Moji navijači in klubski kolegi so mi govorili, da je treba zmagati, in res sem bil pod pritiskom. Ko sem v etapi s ciljem na Ljubljanski grad videl, da sem dober v klanec, sem bil že manj živčen. V kraljevski etapi sem si samo želel, da pridem pod Vršič s skupino, potem sem vedel, da bo šlo.

Lahko opišete, kako je bilo na vzponu na Vršič? Kako ste doživljali moč tekmecev?
Zanimivo, pred začetkom vzpona mi tekmeci niso delovali utrujeno, medtem ko sem imel jaz trde noge in so me kar malo bolele. Ko se je vzpon začel, pa kar naenkrat drugačen občutek! Pogledal sem druge in po enem kilometru že skočil naprej. Ko vidiš, da drugi ne morejo slediti, imaš še večjo motivacijo in še bolj "goniš".

... in na koncu le še z ramo ob rami z Vincenzem Nibalijem?
Nisem vozil "do dile", ampak s 70-80 odstotki moči. On me tako ali tako ne bi spustil. V zadnja dva kilometra, ki sta zelo strma, sem šel z rezervo. Lahko bi me napadel in bi izgubil tudi do pol minute. Glavna mi je bila rumena majica, šele potem etapa, čeprav sem si seveda želel dobiti tudi kraljevsko etapo. 300 metrov pred ciljem je Nibali skočil. Odreagiral sem in šel mimo njega. Prehitro, moral bi počakati še kakih 50 metrov. Potem bi lahko dobil etapo.

Očitno je bil Nibali zrel tudi za skupno zmago. Kako si razlagate taktiko Liquigasa, ki ga ni določila za kapetana?
Nibali je v etapi na Ljubljanski grad garal za Enrica Gasparotta in precej izgubil. Morda so upali, da bo na Vršič vse nadomestil. Vprašanje, kaj so načrtovali. Med drugo etapo je bil pogosto v ospredju Andrea Noe. Lahko, da so računali nanj. Ali pa sploh niso štartali na rumeno majico, ampak na etapno zmago.

Pohval na račun organizacije ni manjkalo. Je sploh bila kaka slaba točka na letošnji dirki?
Ne, edino nad motoristi, ki spremljajo karavano, so se nekateri pritoževali.

Vsekakor pa se da še kaj dodati. Uvodni kronometer na Ljubljanski grad, ki ga prireditelji obljubljajo prihodnje leto, bi bila dobra popestritev ...
To je zagotovo dobra ideja. To bi bil spektakel z veliko gledalci. Sem za.

Nibali je rekel, da se Vršič, ki velja za sveti klanec slovenskega kolesarstva, vendarle ne more primerjati z vzponi na Giru. Vaše mnenje?
Sama težavnost klanca se lahko primerja s tistimi na Giru, razlika pa je ta, da so na Giru v eni sami etapi lahko trije taki klanci, kot je Vršič.

Za zdaj še niste nastopili na Dirki po Italiji. Vas mikajo tritedenski maratoni in razmišljate o odhodu v tuj klub, kjer bi lahko uresničili te želje?
Želje so, da bi nastopil na največjih dirkah, posebej na Giru. Pri Adrii Mobilu imam pogodbo do konca leta, potem pa bo vse odvisno od ponudb. Seveda sem pripravljen biti pomočnik v vrhunski ekipi. Če bi pa dobil ponudbo ekipe, ki ne tekmuje v ProTouru, se mi ne splača. Bolje, da ostanem doma. Tu sem kapetan, v tujini ne bi bil. Tu sem za zdaj zadovoljen.

Vas je presenetil Simon Špilak?
Mene ni, druge pa. Že na treningu je bil dober. Je res talent. Na dirkah mu doslej ni šlo, na treningih pa. Da je dober na klanec in v vožnji po ravnem, je dokazal že v mladinskih letih.

Ste pa imeli nekaj pripomb, kako je ekipa v uvodnih etapah opravila svoje delo, kajne?
Prve tri dni ni bilo tako, kot bi bilo treba. Jaz sem moral pokrivati skoke in sem trošil moči. Sem bil kar razočaran. V zadnji etapi pa je vse delovalo brezhibno.

Ste morali povzdigniti glas?
Zagotovo. Tudi trenerji.

Kako ste proslavili zmago?
Prva zabava je bila na cilju v šotoru v Novem mestu in v lokalu zraven. Klubski piknik in piknik za moje navijače, Podgorce, pa še pride na vrsto.

Kako zdaj preživljate dneve po zmagoslavju in na katere dirke greste poleti?
Pet dni ne bom šel na kolo, da se spočijem. Naslednja dirka je 1. julija, državno prvenstvo v Polhovem Gradcu. Kronometer, ki bo pred tem, bom izpustil. Nato se bom pripravljal na Brixia Tour, ki bo 26. julija in je eden glavnih ciljev sezone.

Imate že v mislih svetovno prvenstvo?
Moja udeležba bo odvisna od tega, koliko kolesarjev bo v slovenski reprezentanci. Bi pa rad vozil. Nazadnje sem bil na svetovnem prvenstvu leta 2004 v Veroni, v konkurenci do 23 let. Na članskem svetovnem prvenstvu še nisem bil.

Z Janijem Brajkovičem trenirate skupaj. Sta kdaj tekmovala, kdo bo prej prepeljal kak klanec?
Ne, morda v prejšnjih letih, zdaj pa ne več. Na treningu ni več te borbe, saj nočeš pretiravati in iti v skrajnost.



Copyright 2009 ©, www.tomaznose.si